Avtorica: Živa Novak Antolič 

Devora Zack je v knjigi Singletasking (Enoopravilnost) s podnaslovom Get More Done – One Thing at a Time (Narediti več – eno stvar naenkrat) napisala na 134 straneh, da enoopravilnost prihrani čas, poveča učinkovitost in izboljša odnose. Ker sem upokojena, s časom svobodno razpolagam; v svojem poklicu (zdravnica pred epidemijo) nisem razmišljala, ker nisem hotela biti za tekočim trakom; odnos pa izboljšujem tudi ob večopravilnosti na področju branja, saj moja močnejša polovica prav tako strašno rada bere. Zato lahko priznam, da rada berem več knjig naenkrat, čeprav na strani 139 knjige Singletasking, kjer je navedena bibliografija, na vrhu piše: Preberi te knjige (eno po eno)! To, da nerada ubogam ukaze, je pa itak znano. Ne razumite me narobe: Devora Zack je članica Mense – to je organizacije ljudi z visokim inteligenčnim količnikom – in jo je vredno upoštevati. Razen tega je na začetku knjige prijazno napisala: Mojemu najdražjemu bralcu: s tem vas osvobajam skušnjave, da bi bili preveč učinkoviti.

Ljudje smo različno sugestibilni: eni verjamemo vse, kar preberemo, drugi nič, tretji pa smo najbrž nekje vmes. Kaj verjamemo je odvisno tudi od tega, če je to v skladu z našimi prepričanji. Sama recimo zelo rada berem o tem, da kava koristi in skoraj dvomim o rezultatih dvojno slepih randomiziranih kontroliranih raziskav pri milijonih preiskovancev, če rezultati trdijo drugače. Glede stvari, ki jih ne poznam, pa večinoma verjamem avtorjem, katerih knjige trenutno berem. Zdi se mi tako neverjetno, da lahko v nekaj dneh preberem, kar je avtor raziskoval dvajset ali več let. Ko berem prvič, knjigo »požiram« in si zapomnim zelo malo. Zato me je Rolf Dobelli tako impresioniral, ker si je dovolil v svoji knjigi odkrito priznati, da si po prvem branju zapomni le deset odstotkov. (Sama o svojem nezapomnjevanju nisem povedala nikomur, ker sem predvidevala*, da si vsi drugi zapomnijo vse kar preberejo.) Če se mu zdi knjiga vredna, jo prebere večkrat; drugič si zapomni že trikrat več, to je trideset odstotkov.

Torej, zgodilo se je, da berem tri knjige vzporedno.
Rolf Dobelli je napisal knjigo: Umetnost dobrega življenja. Ekonomist po osnovni izobrazbi se v knjigi sklicuje na psihološko znanost zadnjih štirideset let, stoicizem in svetovno znane investitorje, saj morajo ti kar se da dobro presoditi, kakšna bi lahko bila prihodnost. Matthew Walker je dvajset let raziskav spanja poljudno znanstveno opisal v knjigi Zakaj spimo. Daniel E Lieberman, antropolog, svetovno znan po Zgodovini človeškega telesa, je napisal tudi Naravno gibanje, knjigo, ki jo vzporedno berem. Vsi trije nam na dolgo logično razložijo, kar je Theodosius Dobzhansky (citat sem seveda našla v omenjenih knjigah) povedal s stavkom: »Nič v biologiji nima smisla, razen v luči evolucije.«

Vsi trije pravijo, da je naše telo narejeno za način življenja izpred veliko tisočev let: torej za nabiranje hrane in lovljenje divjadi, nošenje vode in drv, spanje, ko se stemni in budnost, ko je dan. Vse so ljudje tedaj počeli skupaj; živeli so v manjših skupnostih. Današnji otroci ne razmišljajo o pradavnini in o dolgoročnih koristih dobrega in ustrezno dolgega spanca in telesni aktivnosti; ko so utrujeni, zaspijo. Ko bi se naspali, bi se zbudili sami – žal jih zaradi načina življenja velikokrat budimo odrasli. Radi ponoči spijo pri starših, kakor je to bilo vedno pri naših prednikih in kar je z evolucijskega stališča edino razumljivo. Tudi vedno manj otrokom je dano med druženjem in igro spoznavati naravo.

Dobelli piše, da sta programska in strojna oprema naših možganov enaka kot v kameni dobi. Spomni nas na to, da je svet v deset tisočih let postal zelo kompleksen in ga ne razumemo več, zato se nam napake dogajajo v konkretnem življenju. Bolj kompleksen in povezan kot je svet, večja je verjetnost radikalno novih, popolnoma nepričakovanih udarcev usode, zato se danes izplača vlagati v miselna orodja, da smo čustveno pripravljeni na izgube. Miselna orodja nam omogočajo, da na svet gledamo bolj objektivno in na dolgi rok ravnamo bolj razumno. Lieberman nas potolaži, da je izogibanje neobvezni vadbi logično, saj je s stališča evolucije nenavadna dejavnost. Obravnavana tema njegove debele knjige je: »v naši naravi ni, da bi kar tako telovadili. Telesna vadba je fiziološko razumljiva le z evolucijskega vidika, vedenjsko pa le z antropološkega.«

Protislovno je, da vemo (teoretično), da je telesna dejavnost za zdravje zelo koristna, vendar moramo prej premagati v pradavnini zakoreninjene nagone, ki nas od nje odvračajo. Kar ni bilo nujno, tega naši predniki niso počeli; energijo so skrbno čuvali.

Veselje je gledati otroke pri igrah v naravi: zabavajo se, se družijo in so čustveno zadovoljni – vse to za kar Lieberman pravi, da bi morali napraviti iz vadbe. Ne pa da jo ponujamo samo z opisom zdravstvenih koristi. Lieberman piše, da je lažje slediti zakoreninjenim nagonom in se izogibati neudobju telesnih naporov – sama tega nisem nikoli želela na glas priznati. Svoje občutke slikovito opiše v zadnjem odstavku na str 417: »Ob hladnih jutrih, ko me prav nič ne mika, da bi se naprezal in se moram prav potruditi, da se spravim skozi vrata in grem ven teč, svoje možgane, ki so prepričani, da je preostalo telo pač prevozno sredstvo zanje, opomnim, da so se dejansko razvili tako, da bi telesu svetovali, kako in kdaj se premakniti. K sreči je mogoče te nasvete podati preprosto in jedrnato. Naj bo telesna vadba nujna in zabavna. Izvajaj predvsem aerobne vaje, a tudi nekaj uteži. Nekaj malega je bolje kot sploh nič. S starostjo ne odnehaj.«

Tako nam ti trije pametni ljudje razložijo, zakaj se je dobro odpovedati zakoreninjenim nagonom početi isto kot počnejo vsi drugi. Dandanes je bolje misliti s svojo glavo, pomagajo nam lahko tudi miselna orodja. Če so nam na voljo raznorazni ekrani, ni nujno, da buljimo vanje tudi takrat, ko smo zaspani. Učimo se od otrok, naučimo se poslušati svoje telo in pojdimo spat.


*
predvidevati v angleščini: to assume = making ass of you and me

Viri:
Devora Zack: Singletasking. Get Done More – One Thing at a Time. Network 21 Publ. 2015
Rolf Dobelli: Umetnost dobrega življenja. Dvainpetdeset presenetljivih poti do sreče
Prevedla Maruša Mugerli Lavrenčič. Učila 2018 (original 2017).
Daniel E Lieberman: Naravno gibanje. Evolucijski in antropološki vidiki telesne aktivnosti, počitka in zdravja. Prevedel Samo Kuščer. UMco 2021 (original 2020).
Matthew Walker: Why We Sleep. Penguin Books. 2017