»Šole naj se posvetijo učenju kreativnosti, komunikacije, kooperativnosti in kritičnega mišljenja« ali Kako smo FICke in Medicinski trenerji to vedeli, še preden je Harari napisal 21 lekcij za 21. stoletje

Avtorica: Živa Novak Antolič

 

Yuval Noah Harari je napisal že tri uspešnice. Ko pa sem na zavihku knjige 21 lekcij za 21. stoletje videla njegovo fotografijo, se mi je – povedano najbolj blago – zazdelo nemogoče, da bi nekdo, ki je tako mlad, mogel meni, osebi, ki sem res dolgo na svetu, dati kakšno lekcijo. No, povrhu vsega menda še pametnega telefona nima!

Najprej odgovornost, potem pravice
Ob branju knjige pa sem spremenila svoje mnenje. Harari je študiral in doktoriral iz zgodovine, pravijo mu tudi pop zgodovinar zaradi popularnosti njegovih knjig. Režiser Ivica Buljan ga imenuje zbiralec zgodb, ki so mu kot režiserju material za obdelavo in dodajanje idej za 2020, znanstveni kabaret v koprodukciji Drame, Mestnega gledališča in Cankarjevega doma. V intervjuju je Ivica Buljan na vprašanje, ali ga je strah prihodnosti, povedal, da ne. Pomembno se mu zdi, da delamo v skupnostih in se predvsem zavedamo odgovornosti preden kot državljani uveljavljamo svoje pravice.

Različna percepcija ni enako neumnost
Hararijeva prva uspešnica je Homo Sapiens: kratka zgodovina človeštva. Druga ima naslov Homo Deus: kratka zgodovina prihodnosti. Kot zgodovinar in razmišljevalec gleda na svet drugače kot recimo jaz, pa nisem med najbolj neumnimi. Da bo razumljeno po vsej Sloveniji, naj ponovim, kar piše France Magajna v Žalostnih zgodbah o veselih Kraševcih na strani 120. Neumen je od severovzhoda do jugozahoda enako kot zarukan, tumast, zabit, trapast, glup, bedast, munjen, zmotjen, matast in šempjast. Torej, ob branju 21 lekcij sem se zavedla, kako na dogajanja gledati širše in kako ima lahko nekdo drug popolnoma drugačen pogled na isto stvar. Ni treba, da se strinjam, lepo pa je, da priznam, da imajo odzivanja v današnjem svetu za seboj tisočletne zgodovine. Zato ima vsaka kultura svojo percepcijo realnosti.

Ponosna na FIC!
Nato pa sem na strani 296 postala zelo ponosna na FIC in zavod Medicinski trenerji, kjer tudi sodelujem. Leta preden je Harari knjigo izdal (2018), smo se tako v FIC-u in tudi pri Medicinskih trenerjih posvetili učenju/treniranju kreativnosti, komunikacije, kooperativnosti in kritičnega mišljenja. Kot je Jon Kabat-Zinn napisal v predgovoru knjige Eline Snel Sedeti pri miru kot žaba: »Ne moremo natančno vedeti, kakšna znanja bodo naši otroci potrebovali čez deset, dvajset ali petdeset let, saj bosta njihov svet in njihovo delo popolnoma drugačna od našega. Vemo pa, da bodo pri svojem delu potrebovali pozornost in znanje, kako se osredotočiti, zbrati, se poslušati, se učiti in imeti dober odnos s seboj – kar vključuje tudi njihove misli in čustva – ter z drugimi ljudmi.«

Tehnologija in človeške zadeve
Hararijeva knjiga 21 lekcij za 21. stoletje je pravšnja, da nas brcne v razmišljanje, kako najti pravo ravnotežje med tehnologijo, ki zmore že skoraj vse, in bodočo tehnologijo, ki bo zmogla vse – ter našimi, človeškimi potenciali. Dr. Edward de Bono, ki je preko mag. Nastje Mulej »kriv«, da se družimo v FIC-u, je že pred veliko leti rekel: »Razkorak med tehnologijo in človeškimi zadevami (human affairs) je velik, dolg 3000 let. Zelo se moramo truditi, da ne bo postal še večji.« Ne vem, v kateri od svojih več kot 86 knjig je to napisal. Nisem sicer naredila znanstvene raziskave, a večina strank, ki pride na FIC s svojimi izzivi, in večina udeležencev delavnic Medicinskih trenerjev, potoži, da bi ob prijaznejših, bolj strpnih odnosih lažje in bolje delali ter na delo prihajali z manj cmoki v grlu. Clevelandska klinika je enkrat zmagala v tekmovanju za bolnišnico z največ sočutja: tu je dveinpolminutni promocijski video o empatiji.

Idejamo z empatijo
Empatije se je mogoče tudi naučiti. Ne potrebujemo je samo zdravstveni delavci, prav na vseh področjih življenja je lepo in dobro, če se za nekaj časa postavimo v situacijo, v kateri je prijatelj, sodelavec, sogovornik ali stranka. To v FIC-u delamo, ko nas obišče oseba z izzivi. Več sodelujočih se nas z vprašanji približa izzivu te osebe, nato pa s posebnimi tehnikami pridemo do nekaj deset idej, ki jih stranka lahko uporabi za korak naprej.