Avtorica: Alenka Hudales

 

Vido sem spoznala pred leti, ko sem iskala grafičnega oblikovalca za svojo blagovno znamko. Zasledila sem njeno delo na družbenih omrežjih in se takoj zaljubila vanj. Izkušnja z njo je bila nadvse prijetna, saj je postavila odlične temelje za moje nadaljnje delo. Ohranili sva stike in z veseljem sem spremljala njen hiter napredek. Ko je prišla v našo skupino s svojim tedanjim izzivom, nam je pripovedovala o svoji prvi knjigi, ki nam jo je kasneje tudi predstavila. Ustvarila je celostno grafično podobo za naš zavod Free Ideas Center, na katero smo Ficke zelo ponosne in tako postala ena naših prvih podpornic.

Vida navdušuje s svojim delom, s svojo osebnostjo in z zrelim pogledom na svet, zato smo ji dali besedo, da jo boste lahko spoznali tudi vi. Zanima nas kaj ustvarja danes, je morda kakšna nova knjiga na obzorju?


Kdo si in kaj počneš?

Po izobrazbi sem diplomirana grafična oblikovalka in ilustratorka, po nazivu art direktorica, v delu kreativna in zagnana, po karakterju tenkočutna in predana, včasih na skrben, drugič zaskrbljen način. Trenutno sem na svežem začetku samostojne poslovne poti po več letih delovanja v agenciji in uživam v svobodnem prepletanju aktivnosti. Moje delo variira od oblikovanja celostnih grafičnih podob, embalaž in knjig, do ilustracije in moderne kaligrafije. Ker svoje počutje in početje po stiku z izgorelostjo nerada omejujem na delo, bi odgovor zaključila s tem, da svojo predanost delu rada uravnovesim s časom, preživetim stran od ekranov – v naravi, ponavadi v sproščeni družbi bližnjih, včasih s slušalkami v ušesih ob poslušanju odkritosrčnih podcastov, drugič v sedečem, meditativnem stanju.

Kaj tebi pomeni ustvarjalnost?
Ustvarjalnost zame že vrsto let predstavlja pomemben del poklica, zato jo sedaj ločim na dva dela. En del je povezan s produktivnostjo in je ciljno naravnan. Drugi predstavlja igro, eksperimentiranje, prepuščanje. Zdi se mi, da je obema skupno ustvarjanje nečesa novega, le da pri prvem običajno stremim k rezultatu, pri drugem pa se bolj osredotočim na sam proces. Ustvarjalnost mi tako hkrati pomeni delo in sprostitev. V najboljšem primeru se združi oboje.

Kaj najraje delaš v svojem poslu?
Več področij in utrinkov posla je, v katerih uživam, v vsakem na poseben način in za vsakega od njih pride svoj čas. So dnevi, ko stremim k organiziranosti in sistematičnemu načinu dela, takrat se lotim oblikovanja. Drugi dnevi so namenjeni ilustriranju, ko povsem izgubim občutek za čas. Potem pridejo dnevi, ki jih napolnijo sestanki, čas za planiranje in rojstvo novih idej.

Kaj najraje delaš v skupini in kaj sama?
Zaenkrat sem dela v skupini najbolj vajena v začetni fazi, ko se še formirajo zasnove projekta. Takrat je “brainstorming” izjemno pomemben. Zdi se mi, da na tej točki drugi igrajo pomembno vlogo, pa naj bo to manjša ali večja ekipa ljudi, sodelavci ali naročnik. Ko je ideja ali smer zastavljena in se lahko lotim oblikovnega dela, pa uživam v svoji introvertnosti in samostojnemu delu. Takrat prižgem računalnik, si poiščem glasbo, primerno danemu trenutku, in odklopim ves svet. Ko nastanejo meni zadovoljivi rezultati, pride čas, da se znova odprem za mnenje drugih. In spet je to pomembna točka, ko te lahko drugi premaknejo izven okvirjev, tvoje delo še oplemenitijo in nadgradijo.

Na kateri svoj projekt si najbolj ponosna in zakaj?
Posebno mesto zavzema knjiga Naj ti povem svojo zgodbo, ki sem jo idejno zasnovala ter ilustrirala in je leta 2017 izšla pri založbi Grafenauer. To je spominski album za stare starše, ki jih z zastavljenimi vprašanji vabi in vodi, da vanj zapišejo svojo življenjsko zgodbo in delijo spomine s svojimi vnuki. Na to delo sem ponosna, ker mi je omogočilo, da sem združila ustvarjalno delo s svojimi vrednotami – odnosi, zgodbami ljudi in spomini.

Kateri izzivi te najbolj zaposlujejo v tem trenutku?
Trenutno je v nastajanju nadgradnja projekta, ki sem ga izvedla to poletje in ga poimenovala 100 Days of Better Me. Konec pomladi sem si zadala izziv, da 100 zaporednih dni naredim eno majhno dejanje, ki pripomore k boljšemu počutju mene ali drugih. Vsak dan sem dejanje opremila z ilustracijo in odgovorila na tri vprašanja (Kaj sem danes naredila dobrega? Je to dejanje pripomoglo k boljšemu počutju tebe ali koga drugega? Je dejanje prineslo kakšna nova spoznanja?) in vse skupaj dnevno objavljala na Instagramu. To je bil tako osebnostni kot kreativni izziv, ki je prinesel čudovite rezultate in spremembe. Od izboljšanega fizičnega in psihičnega počutja, nove vzpodbude za kreativno izražanje skozi ilustracijo in pisanje, do navdiha, ki me je vodil, da sem z drugimi delila svoj pogled na teme, kot so mentalno zdravje, psihoterapija, odnos do sebe … Moja velika želja in plan je, da projekt nadgradim v knjigo, kjer bodo zbrani moji zapisi ter delovni zvezek, skozi katerega bom lahko ljudi povabila, da se lotijo izziva. Gre namreč za preizkušeno in zelo preprosto iniciativo, da lahko z malimi koraki silovito spremenimo svoje počutje na bolje.

Kako na svojo prehojeno poslovno pot gledaš od daleč? Katere so bile tiste “brce”, ki so te pripeljale do sem, kjer si danes? Kako ti je pri tem pomagal FIC?
Moja prva večja brca in skok v neznano je bil študij v tujini. Takoj po srednji šoli sem se preselila v Anglijo, kjer sem na De Montfort University v Leicestru diplomirala iz grafičnega oblikovanja in ilustracije. Ko sedaj gledam nazaj, je bil to zame čas, ko sem odkrila in razvila svojo strast do ustvarjanja. Hkrati mi je življenje med študijskimi leti prineslo kar nekaj osebnostnih preizkušenj, ki so me zaznamovale in oblikovale v osebnost, ki me je vodila do trenutne točke. Gre predvsem za težke izkušnje izgube in posledičnih pomembnih spoznanj o vrednosti same sebe. Zdi se mi, da so se takrat začeli zametki prepričanja, da skozi ustvarjanje lahko izražam sebe in pripovedujem zgodbo, ki ima potencial navdahniti, premakniti druge. Med študijem sem se osredotočila na ustvarjanje po svojih najboljših močeh in temu sledim še danes. S FIC-om se mi je križala pot pred nekaj leti, ko sem bila razdvojena, kam zapeljati svojo poslovno pot. Takrat sem bila polno vpletena v agencijsko delo, ki sem ga nedavno zapustila v želji po spremembi in koraku naprej. Večkrat se spomnim na vprašanja, ki smo jih skupaj predelale in predvsem me v pozitivnem duhu spremlja spoznanje, da med kariero pride čas za postanek in rast v danem okolju in pride čas za premike, in da ničesar od tega ne gre prehitevati. Je pa vedno smiselno imeti začrtane želje in plane, predvsem pa zapisane svoje vrednote, do česar mi je v tisti razdvojeni točki FIC pomagal priti. Mogoče celo ne toliko takrat, kot mi sedaj, leta zatem.

Katera stvar, ki jo delaš, ima največ vrednosti tudi za druge?
Moja velika želja je od nekdaj ustvarjati za družbeno dobro. Verjamem, da vsak v sebi nosi talente, veščine, znanje ali karakteristike, s katerimi lahko pozitivno vpliva na druge. Sama svoj doprinos trenutno vidim skozi oblikovanje, ilustracijo in iskrene zapise. Na družbenih omrežjih mestoma odpiram zelo osebne teme, tudi nekatere, o katerih družba (še) ne govori dovolj pogosto in dovolj sproščeno. Tu bi predvsem izpostavila tematiko mentalnega zdravja. Ni vedno enostavno in prijetno biti transparenten in odprt za kritike drugih, pred katerimi tudi mene preplavi strah, a vsekakor se mi zdi, da je premagati ta strah in biti iskren, eden izmed načinov, da kot družba postanemo bolj odprti, povezani in prijazni ter sprejemajoči do sebe in drugih. V združevanju dotika teh tematik in ustvarjanju vidim svoj največji doprinos družbi.

Hvala, Vida, želimo ti veliko uspehov pri nadaljnjem ustvarjanju!