Avtorica: Brigita Tomas

Sedim. Razmišljam. Pred menoj prazen dokument. Napišem stavek. Pobrišem. Grem po kozarec vode. Napišem nekaj vrstic. Iščem navdih. Gledam okoli. Skušam napisati še en odstavek. Ne pridem nikamor. Grem na stranišče. Napišem še en odstavek. Ugotovim, da ne paše k prvemu. Ugasnem računalnik. Danes nimam navdiha.

Večina od nas se spravi k pisanju takrat, ko najdemo ‘neko luknjo’ v urniku. Najsi bo to pisanje strokovnih vsebin, članka ali pa zgodbe za našo bodočo knjigo. Ko končno najdemo tisto uro časa, pričakujemo, da bomo besede stresli z rokava in nemalokrat razočarano in celo jezno ugasnemo računalnik, ne da bi napisali eno samo smiselno stran.

A tu naredimo ključno napako. Ko nam tisto, kar smo uspeli napisati, četudi le nekaj stavkov, ni všeč, pobrišemo. Tako mnoge ideje, začetki ali morebitni konci nekega zapisa, izvirni stavki in lastne inspiracije utonejo v morju, imenovanem izbriši. Pozabljamo, da noben, prav zares noben uspešen pisatelj tistega, kar sprva napiše, ne objavi. Zapisi gredo čez nekaj iteracij, stavki se dodajajo, besede obračajo, besedilo nadgrajuje. Tako se oblikuje končna oblika zapisa, ki ima rep in glavo in vsebina, s katero smo zadovoljni do te mere, da jo objavimo.

Ključna je disciplina pisanja

Kreativnost in navdih za pisanje torej ni stvar tega, da se usedemo in navdihnjeni pišemo. Bolj kot to je pomembna disciplina pisanja. Če pišemo disciplinirano, bomo pisali ne glede na količino navdiha, ki ga imamo v tistem trenutku. Pustili bomo besedam, da se pretakajo na tipkovnico in začasno utišali notranjega kritika. Disciplina pisanja pomeni, da pišemo redno, na primer vsak ponedeljek dve uri ali pa vsak večer 30 minut. Šele ko imate nekaj napisanega materiala, lahko z njim začnete ustvarjati svojo pisateljsko uspešnico.

Kreativnost torej ni stvar navdiha ampak (predvsem) discipline. Tako pri pisanju kot na kateremkoli drugem področju. Seveda je navdih dobrodošel in ne smemo podcenjevati ‘dobrih dni’, ko pišemo lažje in nam beseda hitreje steče. A ravno tako je pomembno, da ne čakamo na dober dan (beri: navdih), ampak se kljub temu, da dan ni dober, spravimo pisati. Ne čakajte na navdih. Dogovorite se z njim, da pride k vam vsak dan ob 9h zjutraj. In tudi če zamuja, se usedite in pišite.

Ob tem si dovolite, da pišete zanič in shranite tudi ‘zanič’ ideje. Nikoli ne veste, kdaj bo kakšna ideja prišla prav. Morda boste imeli kakšen star zapis, ki se vam je v trenutku pisanja zdel nesmiseln. Tudi meni se je zgodilo, da sem pisala za blog in tekst nikakor ni ‘stekel’. Pa sem ga shranila, in ko sem čez pol leta oblikovala pozdravni nagovor za neko prireditev, mi je bil ravno ta zapis iztočnica in sem ga uporabila kot osnovo za govor. Reciklirajte.

Postavite perfekcionizem v kot!

Kadar pišemo, je pomembno, da postavimo dvome, ego, naš kritični um in perfekcionizem v kot. Tako se bomo izognili pasti ‘saj ni pomembno’. Kadar nam kaj ne gre, pogosto posežemo po samoizgovorih in samoopravičevanju: ‘saj ni pomembno’, ‘jaz res nisem za pisanje’ … Vsi bi želeli zdaj, takoj, popolno. A ne gre vedno, zato si dovolimo pisati iz domišljije, iz srca, iz prostora, ki je nekritičen. Četudi je vaš cilj napisati strokoven članek, kjer imajo veljavo zgolj dejstva, in kjer domišljija nima kaj iskati. Ko dovolite, da kreativnost steče skozi strokovne besede, bodo vaša besedila dobila drugačen odziv.

Odmerite si čas

Za pisanje si odmerite čas. To bo povečalo vašo učinkovitost. Ko imamo na voljo 45 minut za neko aktivnost, bomo zanjo porabili 45 minut. Če si za isto aktivnost namenimo 2 uri, bomo zanjo porabili dve uri. Rezultat bo zelo podoben oziroma dodana vrednost dodatne ure in 15 minut bo minimalna. Velja za večino aktivnosti, tudi pisanje. Ko pa začutite, da se vrtite v krogu, prekinite. Pojdite pod tuš, posesajte stanovanje … Silno naprezanje namreč pri kreativnosti ni učinkovito. Včasih moramo vstati in odpreti okno ter dati navdihu možnost, da pride do nas. Če pa vaše vrtenje v krogu predolgo traja, pridite na Idejanje, kjer vam lahko pomagamo najti ‘izgubljeni navdih’.