Avtorica: Živa Novak Antolič 

 

Ustvarjalno razmišljanje zame

 

Se spomnite dogodka, ko se je znanec, prijatelj ali sorodnik znesel nad vami, da ste bili zelo prizadeti, ker ste vzeli osebno? Še dolgo potem vas je vsakikrat, ko ste pomislili na tisti dogodek, zabolelo v duši.

Pred leti so me naučili, naj grobih besed ne jemljem osebno in naj raje najdem vsaj tri razlage za slabo voljo človeka, ki se je znesel nad mano: boli ga želodec; nekdo se mu je zaletel v avto; nahrulil ga je šef. Šele potem pride možnost: z mano je nekaj narobe. Še bolje je seveda, če si naredim deset razlag, zakaj je človek slabe volje; tako pridem jaz in možnost, da je z mano kaj narobe, šele na enajsto mesto. Na enajstem mestu skoraj nič več ne boli.

To, vidite, je ustvarjalno razmišljanje. Ni treba, da ste oblikovalec karoserij ali oblek, ustvarjalni ste vsak trenutek svojega življenja.

 

Ustvarjalno razmišljanje za skupino

 

Ste že kdaj sedeli na sestankih, ki so se vlekli v nedogled, pa se na koncu niste nič dogovorili? Gre pa tudi drugače. Ko sem bila še v službi, sem začela uporabljati orodje paralelnega razmišljanja za sestanke. Pa to deluje, sprašujete? Vprašajte nekoga, ki je že bil na sestanku, kjer smo iskali rešitev na tak način, in vam bo povedal približno takole kot sodelavka po štirih sestankih nove projektne skupine: »Do sedaj nisem prav rada hodila na razne sestanke; nikoli nisem vedela, ali se bomo uspeli kaj dogovoriti. Ni bilo čisto jasno, kdaj se bodo zares začeli in koliko časa se bodo vlekli. Teh sestankov se pa prav veselim!«

To je ustvarjalno razmišljanje za vsak dan: da se veseliš sestanka, ki bo predvidljivo kratek in bo na koncu jasno, kaj, do kdaj in kdo naj kaj naredi. S takim načinom treniramo tudi odgovornost in integriteto članov skupine.

 

 

Ustvarjalno razmišljanje za smeh

Tudi pri smešnicah je tako: nekaj pričakujemo, na koncu pa se izcimi drugače. Humor je tipičen primer ustvarjalnega razmišljanja.

Ustvarjalno razmišljanje izgleda preprosto, ne? Obstaja samo nek manjši kaveljc: naši možgani so leni. Najraje imajo ustaljene vzorce. Tako kot naša telesa tudi možgani uživajo v coni komforta. Da pa vseeno kaj novega pogruntamo, moramo ven iz ustaljenih vzorcev. Malo se moramo potruditi in razmišljanje vaditi, tako kot vsako drugo stvar: košarko, petje, slikanje ali pisanje. Nič ne pride samo od sebe.

Možgani tehtajo pri odraslem le okrog 2 % telesne mase, porabijo pa kar okrog 20 % energije. In ne samo energijo, možgani za dobro delovanje potrebujejo regeneracijo in do te pride samo v spanju – in to v dovolj dolgem spanju.

 

 

Osredotočenje v skupini

Če ne spimo dovolj, smo manj učinkoviti, manj kreativni, povzročamo več prometnih nesreč, imunski sistem ne deluje dobro, kar vodi v več akutnih in kroničnih bolezni, sprejemamo slabe odločitve in še in še; ena od neželenih posledic je tudi, da se ne moremo osredotočiti. Osredotočenje je bistveno za ustvarjalno razmišljanje. Seveda se lahko dogovorimo sami s seboj, o čem bomo razmišljali. Iskanje, kaj je resnični izziv oziroma problem, pa je v skupini zabavno in hitreje pripelje do pravega fokusa. Zato je generiranje možnih rešitev v skupini bistveno hitrejše in z več zornih kotov: temu se posveča FIC zase in za vas.

 

Dodatno branje:

Matthew Walker. Why we sleep. Penguin books 2017